Review of Intimist (2008) by Malka Čeh [Slovenian]
Malka Čeh
Jasna Koteska in Intimist
Review published in: Pregled južnoslovanskih
književnosti, letnik 3, november 2010.
Jasna Koteska se v svoji zbirki esejev dotakne
različnih elementov, ki jim je mogoče določiti istiskupini imenovalec – sodobni
svet. V svoje razprave vključuje zgodbe različnih medijev, ki odslikavajo
življenje človeka na prelomu tisočletja.
Avtorico zanimajo predvsem relacije
oče –sin, družba – posameznik, prisotnost – odsotnost in red – anarhija,
ki jih obravnava s stališča psihoanalize in človekovega arhetipskega dojemanja
sveta. Eseji se medsebojno navezujejo, nadgrajujejo in dopolnjujejo, vendar
združeni v razdelke obravnavajo vsak svojo idejo.
Pogosto prisotna je ideja o sanitarnosti
sodobnega sveta, ki jo avtorica razširja na več tematskih področjih.
Sanitarnost lahko povezujemo s čistočo, higieno, urejenostjo, zdravjem in v
večini the oblik jo razlagajo tudi eseji, pričemer osvetljujejo človekovo
prizadevanje za sanitarnost v vsehsferah njegovega življenja. Avtorica z
izrazito satiričnostjo sugerira, da je sanitarnost sama nasebi negativna
obsedenost in prinaša negativne posledice, ki se jih človek v svoji omejenosti
nezaveda.
Človek je nasplošno v esejih Intimist obravnavan niti ne več kot
bitje, ampak zgolj kot del mehanizma. Ob primerjanju sodobnih mest s
srednjeveškimi je avtoričino pisanje prežeto skoraj z nostalgijo, hkrati pa je
simbolika sanitarne urejenosti človekovega okolja prenešena na med človeške
odnose. Kot prototip sanitarnega mesta je izpostavljen New York s svojo
matematično zasnovanostjo inskrajno načrtovanostjo, saj celo mestni park tam ni
ostanek spontanosti, tem več načrtovan posnetek le-te. Tako sanitarnost dobi
tudi razsežnost načrtovanega v odnosu do spontanega. Avtorica matematično
logiko gradnje sodobnega mesta ponazori z urbanističnim načrtom Manhattna, ki
ga ne sestavljajo neodvisno nastajajoče ulice, nepovezano poimenovane,
temveč mreža vzporedno in pravokotno načrtanih ulic in avenij, ki niso
špimenovane, ampak le še oštevilčene. V tem delu prenos matematične oziroma
pravzaprav številske urejenosti človekovega okolja na človeka samega ponazori z
argumentativnim in zgovornim primerom človeka, ki »v centralnem parku te če s
številko na osebni izkaznici v žepu trenerke«. Prenos na med človeške odnose
niti ni prikazan kot nevaren, avtorica namreč ne izraža simpatije do človeka,
prizadetega s sanitarnostjo, temveč kritiko stanja (če sploh gre za kritiko)
podaja zelo »sanitarno«. Sanitarnost definira tudi kot odstranjevanje viškov,
pri čemer idejo razvije napodročje rasizma, dela kot početja, debelosti,
spolnosti, čustev. Ideja o obsedenosti sodobnega človeka z odstranjevanjem
viška poraja vprašanje o vzrokih zase.
Zanimivo se avtorica zvzročnostjo ne ukvarja,
morda pri tem apelira na sklepajočega bralca, ki bo odgovor iskal sam – sama ga
najdem v zasičenosti. Odstranjevanje viška kot smiselno početje pri ustvarjanju
ravnotežja avtorica prikazuje kot problematično z vidika selekcije. Zasičenost
življenja v sodobnem svetu je morda predpostavka, ki je ni treba dokazovati,
zato je tudi odstranjevanje viška povsem upravičeno početje. Problem se
pojavlja, ko človek ne odstranjuje »pravega dela« nakopičenosti in nakopičenost
ostaja, hkratipa se pojavlja še primankljaj. Primankljaj je torej tističlen, ki
ga avtorica izpostavlja kot problematičnega.
Zadnji sklop esejev atorica posveča o četu
Jovanu Koteskemu ter v njem hkrati razrešuje lastno travmo, ki jo je množični
policijski nadzor nad o četom povzročil. Paranoja Jovana Koteskega, zaradi
katere ga je hči morda dojemala kot neracionalnega, se je slednjič izkazala za
upravičeno. Predvsem očetova razočaranost ob pregledovanju dosjeja in
identifikaciji mnogih prijateljev kotvohunov je avtorico globoko prizadela, da
skuša z obelodanjanjem in pozivanjem sotrpinov zadostiti resnici po očetovi
smrti.
Malka Čeh, 2010
Post a Comment