Review of Intimist (2008) by Malka Čeh [Slovenian]



Malka Čeh

Jasna Koteska in Intimist 
      

Review published in: Pregled južnoslovanskih književnosti, letnik 3, november 2010. 




Jasna Koteska se v svoji zbirki esejev dotakne različnih elementov, ki jim je mogoče določiti istiskupini imenovalec – sodobni svet. V svoje razprave vključuje zgodbe različnih medijev, ki odslikavajo življenje človeka na prelomu tisočletja.

Avtorico zanimajo predvsem relacije oče –sin, družba – posameznik, prisotnost – odsotnost in red – anarhija, ki jih obravnava s stališča psihoanalize in človekovega arhetipskega dojemanja sveta. Eseji se medsebojno navezujejo, nadgrajujejo in dopolnjujejo, vendar združeni v razdelke obravnavajo vsak svojo idejo.

Pogosto prisotna je ideja o sanitarnosti sodobnega sveta, ki jo avtorica razširja na več tematskih področjih. Sanitarnost lahko povezujemo s čistočo, higieno, urejenostjo, zdravjem in v večini the oblik jo razlagajo tudi eseji, pričemer osvetljujejo človekovo prizadevanje za sanitarnost v vsehsferah njegovega življenja. Avtorica z izrazito satiričnostjo sugerira, da je sanitarnost sama nasebi negativna obsedenost in prinaša negativne posledice, ki se jih človek v svoji omejenosti nezaveda.

Človek je nasplošno v esejih Intimist obravnavan niti ne več kot bitje, ampak zgolj kot del mehanizma. Ob primerjanju sodobnih mest s srednjeveškimi je avtoričino pisanje prežeto skoraj z nostalgijo, hkrati pa je simbolika sanitarne urejenosti človekovega okolja prenešena na med človeške odnose. Kot prototip sanitarnega mesta je izpostavljen New York s svojo matematično zasnovanostjo inskrajno načrtovanostjo, saj celo mestni park tam ni ostanek spontanosti, tem več načrtovan posnetek le-te. Tako sanitarnost dobi tudi razsežnost načrtovanega v odnosu do spontanega. Avtorica matematično logiko gradnje sodobnega mesta ponazori z urbanističnim načrtom Manhattna, ki ga ne sestavljajo neodvisno nastajajoče ulice, nepovezano poimenovane, temveč mreža vzporedno in pravokotno načrtanih ulic in avenij, ki niso špimenovane, ampak le še oštevilčene. V tem delu prenos matematične oziroma pravzaprav številske urejenosti človekovega okolja na človeka samega ponazori z argumentativnim in zgovornim primerom človeka, ki »v centralnem parku te če s številko na osebni izkaznici v žepu trenerke«. Prenos na med človeške odnose niti ni prikazan kot nevaren, avtorica namreč ne izraža simpatije do človeka, prizadetega s sanitarnostjo, temveč kritiko stanja (če sploh gre za kritiko) podaja zelo »sanitarno«. Sanitarnost definira tudi kot odstranjevanje viškov, pri čemer idejo razvije napodročje rasizma, dela kot početja, debelosti, spolnosti, čustev. Ideja o obsedenosti sodobnega človeka z odstranjevanjem viška poraja vprašanje o vzrokih zase.

Zanimivo se avtorica zvzročnostjo ne ukvarja, morda pri tem apelira na sklepajočega bralca, ki bo odgovor iskal sam – sama ga najdem v zasičenosti. Odstranjevanje viška kot smiselno početje pri ustvarjanju ravnotežja avtorica prikazuje kot problematično z vidika selekcije. Zasičenost življenja v sodobnem svetu je morda predpostavka, ki je ni treba dokazovati, zato je tudi odstranjevanje viška povsem upravičeno početje. Problem se pojavlja, ko človek ne odstranjuje »pravega dela« nakopičenosti in nakopičenost ostaja, hkratipa se pojavlja še primankljaj. Primankljaj je torej tističlen, ki ga avtorica izpostavlja kot problematičnega.

Zadnji sklop esejev atorica posveča o četu Jovanu Koteskemu ter v njem hkrati razrešuje lastno travmo, ki jo je množični policijski nadzor nad o četom povzročil. Paranoja Jovana Koteskega, zaradi katere ga je hči morda dojemala kot neracionalnega, se je slednjič izkazala za upravičeno. Predvsem očetova razočaranost ob pregledovanju dosjeja in identifikaciji mnogih prijateljev kotvohunov je avtorico globoko prizadela, da skuša z obelodanjanjem in pozivanjem sotrpinov zadostiti resnici po očetovi smrti.


Malka Čeh, 2010



 

Post a Comment